Vodooskrbni sistem Ptuj zagotavlja oskrbo območja 23 občin, v katerih so v celoti pokrite z vodovodnim omrežjem Mestna občina Ptuj, Dornava, Gorišnica, Cirkulane, Juršinci, Destrnik, Markovci, Hajdina, Starše, Videm, Podlehnik, Žetale, Trnovska vas, Sv. Andraž, Zavrč, Kidričevo, Majšperk in Cerkvenjak. Delno oskrbujemo tudi občine Ormož, Duplek, Makole, Sv. Trojica in Sv. Jurij.
Varovanje vodnih virov
Vodni viri ptujskega vodo oskrbnega sistema so zavarovani z uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Ur. l. RS št. 59/2007, 32/2011 in 24/2013). Z uredbo so prepisani režimi na posameznih vodovarstvenih območjih. Izvajanje uredbe nadzorujeta kmetijska in okoljska inšpekcija, dodatno pa še upravljavec vodovodnega sistema s pregledi na najožjih vodovarstvenih območjih.
Reševanje problemov vodooskrbe in izboljšanja varnosti vodooskrbe
Omrežje Ptujskega vodo oskrbnega sistema je dolgo preko 1300 km in zelo razvejano. Zaradi tega prihaja v poletnih mesecih ob bistveno višji porabi vode do motenj v oskrbi z vodo, ki pa so predvsem transportnega značaja.
Varnost vodooskrbe bomo povečali z zamenjavo že zastarelih primarnih azbestno cementnih cevi v občinah Hajdina, Ptuj, Markovci, Gorišnica v skupni dolžini 50 km.
Zmanjšanje izgub
Avtomatizacija vodovodnega sistema zajema vse vodovodne objekte v omrežju. S tem kontroliramo delovanje črpalk, dobivamo podatke o okvarah, nivojih vode v vodohranih in nadzorujemo vstope v objekte. Glavni problem je pomanjkanje nadzora nad hidravličnimi razmerami v omrežju, na odsekih in vozliščih. Tako bi bilo nujno urediti 12 glavnih vozlišč, ki so razporejena po celem omrežju in sicer gradbeno, strojno in z vidika avtomatizacije. Vsako vozlišče naj bi bilo opremljeno z merilniki pretoka in tlaka in z elektro-motornimi zasuni, ki bi omogočali daljinsko krmiljenje. S tem bi dosegli večjo kontrolo, natančnost in ekonomičnost pri obratovanju vodovodnega sistema ter podaljšali življenjsko dobo vodovodnega omrežja. S hitrim odkrivanjem defektov bi precej zmanjšali izgube.
Razvoj vodovodnega omrežja
- Izgradnja dveh globinskih vodnjakov v naslednjih treh letih.
- Izgradnja in avtomatizacijo vodovodnih vozliščih na območju vodoskrbnega sistema. (cca 12 vozlišč).
- Odkup in pogozditev kmetijskih zemljišč okrog črpališča v Skorbi.
- Zamenjava obstoječih vodovodnih azbestno – cementnih cevi na območju vodovodnega sistema Ptuj v dolžini okrog 90 km.
- Avtomatizacija vodovodnega sistema in zmanjšanje izgub
Vzdrževalna in obratovalna dela
Višina stroškov izvajanja vzdrževalnih del na vgrajenih cevovodov je odvisna predvsem od vlaganj v obnove cevovodov v preteklih obdobjih.
Pogostost prelomov vodovodnih cevi je še vedno precejšnja. Skoraj vsaka malo večja odprava napake na omrežju predstavlja tudi motnjo v oskrbi uporabnikov s pitno vodo. Zato je izjemnega pomena, da je čas odprave napake čim krajši, kar se je z dobro organizacijo dela, s sodobno opremo in usposobljenostjo zaposlenih tudi doseglo.
PROBLEMATIKA PRI IZVAJANJU INVESTICIJSKIH VLAGANJ NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ
Konec leta 2012 je bila odpravljena dolgoletna zamrznitev cen komunalnih storitev in uveljavljena Uredba o metrologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Z navedeno uredbo je uveden nov način oblikovanja cen komunalnih storitev, katere potrjevanje je v pristojnosti občin.
Cena izvajanja storitev javne službe oskrba s pitno vodo je sestavljena iz dveh delov:
- a) vodarina; stroški opravljanja javne službe,
- b) omrežnina; stroški javne infrastrukture. Omrežnina vključuje:
- stroške amortizacije,
- stroške zavarovanja infrastrukture,
- stroške odškodnin,
- stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod,
- stroški nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti,
- plačilo za vodno pravico ter,
- odhodke financiranja.
Prevladujoči del omrežnine predstavljajo stroški amortizacije in so namenski vir za vlaganje v vodovodni sistem.
Z Uredbo MEDO se amortizacija infrastrukture zaračunava enotno, po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo zmogljivosti infrastrukture javne službe, ob upoštevanju življenjske dobe. Z vidika trajnosti razvoja vodovodnega sistema, kateri predstavlja pretežni del infrastrukturnih sredstev je izrednega pomena, da se sredstva amortizacije javne infrastrukture, katera je zajeta v ceni omrežnine namenijo za zagotavljanje razvoja in obnovo vodovodne infrastrukture.
V praksi pa se vsa zbrana sredstva iz amortizacijskega dela omrežnin v celoti ne namenijo obnovi in izgradnji vodovodne infrastrukture in še deloma ostajajo v proračunih občin, kar dopušča tudi zakonodaja.
STANJE INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER OPREME NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ
Zaradi nevlaganj v vodooskrbni sistem v zadnjih letih nas je pripeljalo do stanja, ko ni več mogoče zagotavljati nemotene oskrbe ter normalnega opravljanja dejavnosti javne službe. Posledično to pomeni, da uporabniki posredno »izčrpavajo« sistem omrežja dobave javnih dobrin, pri čemer navidezno cena ostaja za uporabnika kratkoročno »relativno ugodna«, dolgoročno pa pripelje do zloma sistema dobave javnih dobrin in bistveno dražje sanacije le tega. V preteklosti je sicer bilo mogoče opisano anomalijo prevaliti v breme občinskega proračuna ali javnega podjetja, nova pravila pa takšnega ravnanja ne dopuščajo več. Model mora biti jasen, transparenten, tako uporabnik kot izvajalec ter tudi lastnik infrastrukture, pa morajo vedeti kakšen del stroškov povzročajo in kakšen je njihov del bremena izvajanja dejavnosti javne službe.
Lokalna skupnost mora s svojim premoženjem ravnati kot dober gospodar, ga razvijati in obnavljati, s tem pa upravičuje višino cene javnih storitev.
Nujna vlaganja so naslednja:
PROIZVODNJA VODE
ČRPALIŠČE SKORBA:
- Posodobitev centra in zamenjava glavnega računalnika
- zamenjava UPS-a v centru,
- zagotoviti nadomestni del napajanja za delovanje telemetrije (zahteva inšpekcijskih služb),
- zamenjava črpalk in frekvenčnih regulatorjev v vodnjakih (štiri črpalke so dosegle takšno število obratovalnih ur, da ni mogoče servisiranje in so potrebne nujne zamenjave z novimi).
OSTALI OBJEKTI – VODOHRANI IN PREČRPALIŠČA:
- Posodobitev programske opreme z dodatno kontrolo vstopov v objekte,
- zamenjava črpalk in frekvenčnih regulatorjev v prečrpališčih,
- sanacija betonskih površin objektov vodohranov, ker je ogrožena statika zaradi propadanja armatur,
- sanacija vodohranov,
- rekonstrukcija črpališč,
- filter železa in mangana – obstoječi vodnjak Črpališče Skorba,
- filter železa in mangana VG – Gerečja vas,
- VH Dravinjski vrh – Vgradnja naprave za doziranje CO2 za zmanjševanje izločanja vodnega kamna,
- črpalka – površinski vodnjaki Skorba,
- izgradnja novega vodnjaka v naselju Draženci.
DISTRIBUCIJA VODE
- Nujna zamenjava sekcijskih zasunov v vozliščih (v primerih defektov moramo zapirati celotna naselja namesto krajših odsekov),
- zamenjave dotrajanih cevovodov, kjer opažamo ogromne izgube in povečano število defektov,
- zamenjava dotrajanih – nedelujočih hidrantov,
- zamenjava reducirnih in odzračevalnih ventilov,
- Projektna dokumentacija – Cevovod Puhov most.
UKREPI ZA ZMANJŠANJE IZGUB
- Hitro odkrivanje defektov in njihova odprava,
- stalna sistemska kontrola vodovodnega omrežja,
- stalna vizualna (površinska) kontrola trase cevovoda,
- precizna kontrola količine načrpane vode,
- obdržati konstanten tlak v omrežju,
- pravilno dimenzioniranje vodomerov,
- natančnost pri odčitavanju vodomerov,
- planirano in redno vzdrževanje mora biti natančno in po normativih ( tedensko, mesečno, polletno in letno),
- stalna modernizacija opreme za odkrivanje defektov,
- opremljanje glavnih vozlišč z merilci tlakov, pretokov in zasunov,
- spremljanje kartotek okvar,
- avtomatizacija vodovodnega sistema,
- ureditev katastra,
- zamenjave kritičnih odsekov vodovodnih cevovodov.
PRITOŽBE UPORABNIKOV STORITEV VODOOSKRBE
Pritožbe uporabnikov storitev vodo oskrbe delimo na:
- Pritožbe podane osebno na sedežu podjetja,
- pritožbe prispele po pošti,
- pritožbe prispele po elektronski pošti,
- pritožbe, katere so nam posredovane ustno ( preko telefonov in mobilnih aparatov).
Vse pritožbe urejamo v zakonsko predvidenem roku, ter naslovniku o tem podamo pojasnilo!
PRIPOMBE NA OBRAČUN VODARINE:
- Stranke nam posredujejo pripombe v pisni obliki in se v glavnem nanašajo na preveliko porabo vode po obračunskem vodomeru,
- z dodatno kontrolo in pomočjo stranki o odkrivanju nekontroliranega izliva poskušamo pozneje pri obračunu z dogovorom s stranko najti rešitev za plačilo nastalih stroškov vodarine.
PRIPOMBE NA KVALITETO VODE:
- Stranke nam telefonsko javijo pripombe na kvaliteto vode v smislu pojavljanja peska, usedlin, bele vode,
- z dodatnim pregledom pri stranki ugotovimo dejansko stanje in na tej osnovi izvedemo korektivne ukrepe.
PRIPOMBE PRI MOTNJAH OSKRBE Z VODO:
- Do teh pripomb prihaja zaradi okvar na vodovodnih cevovodih, planiranih vzdrževalnih del ter povečanega odvzema pitne vode v sušnih obdobjih,
- vse te ukrepe poskušamo odpraviti v čim krajšem času in s tem uporabnikom pitne vode zagotoviti čim prej normalno oskrbo s pitno vodo.